Teden migrantskega filma

30. november do 2. december, 2015


Začetek: 19.00
Konec: 21.00
Lokacija: Stolp Škrlovec, Layerjeva hiša
Vstop prost.


Teden migrantskega filma

ponedeljek, 30. 11., ob 19h
V deželi medvedov (Nika Autor, Slovenija, 2012, 72')

torek, 1. 12., ob 19h
Begunci iz Zahodne Papue / West Papuan Refugee (David Fedele, Avstralija, 2011, 7')
Velika škoda / Bikpela Bagarap (David Fedele, Avstralija, 2011, 43′)

sreda, 2. 12., ob 19h
Slovenija moja dežela (Dimitar Anakiev, Srbija/Slovenija, 2012, 50′)

Projekt organizirata Društvo SubArt in Layerjeva hiša v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma in Slovensko filantropijo.

Facebook dogodek: https://www.facebook.com/events/963196957087309/



Podrobni opisi filmov:

>>> ponedeljek, 31. 11., ob 19h
V deželi medvedov
Nika Autor
Slovenija, 2012
72′
bosanščina, hrvaščina, srbščina
slovenski podnapisi

zgodba
Gradbeni sektor, ki je v Sloveniji zaposloval preko 70.000 tujih delavcev, je v letih 2010-11 propadel in s tem za sabo pustil dolgove, ustavljeno gradbeno dejavnost ter izkoriščene in neplačane delavce. Večina zaposlenih delavcev je prihajala iz prostora bivše skupne države. Medtem ko je država nemo opazovala izkoriščane, podplačane, neplačane in ponižane delavce, se je s kopičenjem bogastva na eni strani prav tako kopičil gnev in odpor na drugi strani. Ker so zatajili pristojni državni organi, javna občila in širša javnost, je bila samoorganizacija delavcev neizbežna. Zahtevali so boljše pogoje življenja, plačilo neizplačanih plač, prispevkov, enake možnosti itd. Armin, Aigul in Esad nas popeljejo skozi partikularne zgodbe in specifična področja dela (aktivizem in gradbeništvo), ki postanejo obče in univerzalne.
http://www.obzorniska-fronta.si/obzorniki.html

portret avtorja
Nika Autor deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Leta 2008 je končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli. Je del kolektiva Obzorniške fronte. Njena dela so bila predstavljena na nacionalnih in mednarodnih razstaviščih in festivalih, med drugimi na Film d’actualites- l’actu est a nous, Jeu de Paume, Pariz, Francija; Between Worlds II, Galerija Miroslav Kraljevič, Zagreb, Hrvaška; U3, 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, MSUM, Ljubljana; Shifts in Time: Performing the Chronic, MSUM, Dunaj, Avstrija; Alternative film/video, Festival novog filma i videa, Beograd, Srbija.

>>> torek, 1. 12., ob 19h
Begunci iz Zahodne Papue / West Papuan Refugee
David Fedele
Avstralija, 2011
7′
tok pisin
angleški podnapisi

zgodba
Ljudje iz Zahodne Papue že skoraj 50 let trpijo pod brutalno oblastjo indonezijskih kolonialistov in kar 400.000 civilistov je izgubilo svoje življenje zaradi vojaških operacij indonezijske vojske. Tisoči so pobegnili čez mejo v Papuo Novo Gvinejo, da bi dobili zatočišče, vendar so tudi tam podvrženi nasilju. Film je dokaz kršenja listine ZN o zaščiti beguncev, ki jo je podpisala Papua Nova Gvineja, in odpira vprašanja o legalnosti vojaške operacije Sunset Merona ter domnevnih pritiskih indonezijske vlade na Papuo Novo Gvinejo, da zatre upore.
Več informacij na freewestpapua.org

portret avtorja
David Fedele je večkrat nagrajeni ustvarjalec dokumentarnih filmov iz Avstralije. V svet ustvarjanja dokumentarnih filmov je vstopil iz ljubezni do potovanj in do raziskovanja različnih kultur. Dodobra je prepotoval Avstralazijo, Evropo, Bližnji Vzhod, Južno Ameriko in Afriko. Večinoma dela brez pomočnikov, svoje projekte pa tudi sam producira in financira. Zanimajo ga predvsem vprašanja socialne pravičnosti ter kulturna in humanitarna problematika. Njegovi filmi obravnavajo tako raznolike teme, kot so migracije podsaharskih Afričanov v Maroku, elektronski odpadki v Gani in nezakonita sečnja v Papui Novi Gvineji. Predvajali so jih po televiziji in na mednarodnih filmskih festivalih po vsem svetu. Prejeli so tudi številne nagrade. Filmografija: The Land Between (Dežela vmes) (2014), E-Wasteland (E-smetišče) (2012), Bikpela Bagarap (Big Damage) (2011), Png Style (2010), Reflections (2010), Caterina (2010), Reflections On A Genocide (2011), West Papuan Refugees (2011), Second Chance (2010).
www.david-fedele.com

Velika škoda / Bikpela Bagarap
David Fedele
Avstralija, 2011
43′
tok pisin, angleški jezik
angleški podnapisi

zgodba
Velika škoda (Bikpela Bagarap) razkriva človeški obraz sečnje gozdov v Papui Novi Gvineji.
Zgodba pripoveduje o izkoriščanju in prelomljenih obljubah malezijskih podjetij in podkupljivih politikov, ki z ljudmi v njihovi lastni državi ravnajo kot z drugorazrednimi državljani.
Lastnike zemljišč z obljubami o »razvoju« – pitni vodi, zdravstvu in šolah – prisilijo k podpisu dokumentov, ki jih ljudje ne razumejo, nato pa te osnovne storitve le redko tudi zagotovijo. Prav nasprotno, opustošijo tradicionalna lovišča, onesnažijo vodotoke in nepopravljivo uničijo njihov način življenja.

portret avtorja
David Fedele je večkrat nagrajeni ustvarjalec dokumentarnih filmov iz Avstralije. V svet ustvarjanja dokumentarnih filmov je vstopil iz ljubezni do potovanj in do raziskovanja različnih kultur. Dodobra je prepotoval Avstralazijo, Evropo, Bližnji Vzhod, Južno Ameriko in Afriko. Večinoma dela brez pomočnikov, svoje projekte pa tudi sam producira in financira. Zanimajo ga predvsem vprašanja socialne pravičnosti ter kulturna in humanitarna problematika. Njegovi filmi obravnavajo tako raznolike teme, kot so migracije podsaharskih Afričanov v Maroku, elektronski odpadki v Gani in nezakonita sečnja v Papui Novi Gvineji. Predvajali so jih po televiziji in na mednarodnih filmskih festivalih po vsem svetu. Prejeli so tudi številne nagrade. Filmografija: The Land Between (Dežela vmes) (2014), E-Wasteland (E-smetišče) (2012), Bikpela Bagarap (Big Damage) (2011), Png Style (2010), Reflections (2010), Caterina (2010), Reflections On A Genocide (2011), West Papuan Refugees (2011), Second Chance (2010).
www.david-fedele.com

nagrade in festivali (izbor)
nagrada za najboljšega novinca – Wild Talk Africa filmski festival 2013, Južna Afrika; finalist za najboljši kratki dokumentarni film – SIMA 2013, ZDA; nagrada za najboljši film po izboru gledalcev – Kuala Lumpur Eco filmski festival 2012, Malezija; posebna omemba – The Village Doc Film Festival 2012, Italija; Festival migrantskega filma 2014, Slovenija; Al Jazeera mednarodni festival dokumentarnega filma 2013, Katar.

>>> sreda, 2. 12., ob 19h
Slovenija moja dežela
Dimitar Anakiev
Srbija/Slovenija, 2012
50′
slovenščina, angleščina, bosanščina
slovenski podnapisi

zgodba
20 let po osamosvojitvi od Jugoslavije pride v Slovenijo ameriški televizijski producent Dale Hurd. Raziskuje primer izbrisanih in sreča dva pripadnika bošnjaške skupnosti – Irfana in Nisveto. Oba sta po osamosvojitvi zamenjala kulturno identiteto in se poskušala vključiti v novo okolje. Nisveta se je spreobrnila iz islama v krščanstvo ter postala prepoznavna članica Baptistične cerkve v Ljubljani, kjer poje v cerkvenem zboru. Po drugi strani pa se zdi, da Irfan še vedno živi v časih jugoslovanskega samoupravljanja – postal je član Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Slovenija moja dežela je film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni pripadnosti.
26. februarja 2015 je minilo 23 let, odkar je Slovenija iz svojega registra državljanov brez opozorila odstranila okoli 20.000 ljudi. Dokumentarec Slovenija moja dežela je zadnji v nizu filmov Dimitra Anakieva (ki je tudi sam eden od izbrisanih) o tem najhujšem primeru kršitve človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije.

iz prve roke
»Prikrito izvajanje nacionalistične politike v postkomunistični državi je povzročilo veliko težav v razumevanju, kaj se je v resnici dogajalo v zgodbi o izbrisanih. To je moj tretji film o izbrisanih in poskusil sem iti karseda daleč v iskanju pravih vzrokov in motivov. Pri preoblikovanju kafkovske zgodbe v sodobni diskurz vsakdanjega življenja sta mi bila v veliko pomoč izjemna akterja, Nisveta in Irfan. Zgodba se odvija na Balkanu, a se lahko pripeti tudi kjerkoli drugje.«
– Dimitar Anakiev

Dimitar Anakiev portret avtorja
Dimitar Anakiev (1960, Beograd) je neodvisni filmar, pisatelj in pesnik. Leta 1986 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Nišu in nato sedem let delal kot zdravnik. V Slovenijo se je preselil leta 1987, a bil 26. februarja 1992 ‘izbrisan’. Naslednjih deset let je bil prisiljen živeti brez osebnih dokumentov. V tem času je kupil majhno video kamero in z namenom, da prikaže sebe in druge ljudi z obrobja družbe, začel svojo filmsko kariero. Uspeh njegovih filmov (med drugim je dobitnik nagrade vesna) mu je omogočil, da je to kariero nadaljeval – kot producent, režiser in učitelj.

kritike
»Četudi g. Anakiev pripoveduje zgodbo skozi svojo osebno izkušnjo, uspeva prikazati življenja izbrisanih skozi veliko različnih dimenzij in tako ponuja celostno sliko.«
– Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija

»G. Anakiev je sočuten umetnik, ki išče načine za izboljšanje življenj svojih subjektov, prinaša pozornost zanemarjenim in je pri tem eden redkih in vitalnih talentov. Anakiev je razvil svojo metodologijo dokumentarnega delovanja, ki mu omogoča, da spremlja usode junakov različnih nacionalnosti, istočasno pa predstavlja resničnost socialnih, političnih in ekonomskih okoliščin …«
– Želimir Žilnik, režiser

“Za Anakieva, kot izbrisano osebo, je bila opustitev dela v medicini, da bi postal filmar, radikalno moralno dejanje. On je pomagal izobraziti generacijo prebivalcev Slovenije skozi močne filme, ki sopostavijo dejanja politikov in desničarskih nacionalistov ter vsakdanje pomankanje izbrisanih ljudi. V njegovi uporabi montaže se odraža Eisensteinova revolucionarna dialektika in ironično, filmska ustvarjanja Anakieva ozaveščajo o brutalnem imperializmu, ki je včasih vgrajen v tisto, kar mislimo, da je demokracija.”
– Stuart C. Aitken, antropolog, San Diego State University

Vabljeni!