Kinofobija: Safari, The Beatles, Laibach - Liberation Day

11.-13. april, 2017
Začetek: 20.00
Vstop prost.

Torek, 11.4. ob 20.00, vstop prost
SAFARI
dokumentarni film
Avstrija, 2016, barvni, 91 minut
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=tnNVlhVTW6M

Režija: Ulrich Seidl
Ideja in koncept: Ulrich Seidl, Veronika Franz
Distribucija v Sloveniji: Demiurg
Festivali, nagrade: Benetke. Toronto. London. Busan. Tajpej. Rotterdam. FDF, Ljubljana. Nominacija za avstrijsko filmsko nagrado za najboljši dokumentarec
Podnapisi: slovenski

zgodba
V divjih prostranstvih Afrike, kjer domujejo antilope, zebre, žirafe in druge živali, lovski turisti iz Avstrije in Nemčije preživljajo počitnice. Vozijo se skozi pokrajino, ležijo v preži in zalezujejo svoj plen. Potem ustrelijo, jočejo od razburjenja in pozirajo pred mrtvimi živalmi.

Ulrich Seidl, neprizanesljivi raziskovalec najmračnejših kotičkov človeške duše, svoj objektiv tokrat uperi v evropske lovske turiste v Afriki. Safari je »počitniški film o ubijanju, film o človeški naravi«.


iz prve roke
»Nisem hotel prikazovati lepih in bogatih, šejkov, oligarhov in članov kraljevskih družin ter njihovega ekstravagantnega lova na velike živali, ampak običajne ljudi. Lov v Afriki si dandanes lahko privošči povprečen človek. Za številne prebivalce zahodnega sveta, Ruse in Kitajce je postalo povsem običajno, da enkrat ali celo večkrat na leto potujejo v Afriko in tam vsak dan hodijo na lov. To praviloma pomeni, da ustrelijo dve živali na dan, eno zjutraj in eno popoldne. Hotel sem prikazati potek lova, pa tudi doživljanje lovcev v čustvenem smislu. /…/ Ko iščem protagoniste za svoje filme, jih nikoli ne skušam preslepiti. V prvi vrsti zato, ker se nikoli ne lotim projekta z vnaprej oblikovanim mnenjem, pa tudi zato, ker me zanimajo le ljudje, s katerimi se lahko pogovarjam odkrito in brez predsodkov. V tem smislu je lov zame bil in še vedno je nekaj 'nevtralnega', nekaj, kar ljudje doživljajo kot gonilno silo. Želel sem odkriti in prikazati, kaj ljudi navduši za lov in zakaj lahko z njim postanejo celo obsedeni. Kaj ljudi žene, da se odpravijo na počitnice ubijat živali? Da bi odgovoril na to vprašanje, sem moral najti ljudi, ki hodijo v Afriko zaradi prepričanja in ki bi bili pripravljeni svoja dejanja zagovarjati ter jih pokazati pred kamero. /…/ To je bilo tudi zame nekaj novega: vedel sem za lovce, ki so ubijali živali, nisem pa še slišal za pare in družine, ki bi se po dobrem strelu drug drugemu vrgli v objem, se poljubljali in si čestitali. Zdi se, kot bi bilo dejanje uboja zanje nekakšna čustvena sprostitev. Tako je Safari postal tudi film o ubijanju. O ubijanju za zabavo, ne da bi človek pri tem sam sebe spravil v nevarnost. /…/ Humor je pomemben element vseh mojih filmov, ni odvisen od teme in se pojavi tudi v Safariju. Ampak rekel bi, da je Safari razmišljajoč, za nekatere celo zelo žalosten film. In veliko gledalcev bo zapustilo dvorano, še preden se bo končal, ker nočejo gledati mrtvih živali.«
- Ulrich Seidl
_________________________________________________________

Sreda, 12.4. ob 20.00, vstop prost
THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN
The Beatles: Eight Days a Week - The Touring Years
glasbeni dokumentarec
Velika Britanija, ZDA, 2016, barvni, 106 minut
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=0fFyZzqPDws

Jezik: angleščina
Podnapisi: slovenski
Scenarij: Mark Monroe, P.G. Morgan
Režija: Ron Howard
Igrajo: Paul McCartney, Ringo Starr, John Lennon, George Harrison, Whoopi Goldberg, Elvis Costello, Eddie Izzard, Sigourney Weaver

Z oskarji nagrajeni režiser filmov Čudoviti um, Da Vincijeva šifra in Frost Nixon prikazuje najbolj nora leta legendarne britanske skupine The Beatles, ko so s svojimi koncertnimi turnejami sredi 60. let prejšnjega stoletja obnoreli ves svet. Z izvirnimi posnetki z njihovih koncertov in intervjuji Paula McCartneya ter Ringa Starra se podamo v čas nepopisne histerije, ki je takrat vladala med njihovimi oboževalci in visok čustveni ter psihični davek, ki ga je terjal velikanski uspeh. Počasi se izrišejo razlogi, zakaj so se leta 1966 odločili prekiniti z nastopi, se zaprli v studio in raje kot slavi sledili svojemu navdihu.

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet.

Režiser Ron Howard v filmu razišče zgodovino skupine The Beatles od njihovih prvih nastopov v majhnih klubih v Liverpoolu in Hamburgu do rekordnih svetovnih turnej po stadionih v New Yorku, Melbournu, Tokiu in drugod. Film je sestavljen iz redkih in nikoli predvajanih arhivskih posnetkov in novih intervjujev s Paulom McCartneyjem, Ringom Starrom ter njihovimi številnimi opazovalci in sopotniki. Howardov film oriše vso evforijo neverjetnega vzpona Beatlov, a tudi posledice, ki so jih zaradi tega utrpeli člani skupine, zaradi česar so avgusta leta 1966 prenehali igrati na koncertih in svojo čudežno glasbeno energijo raje posvetili snemanju prelomnih studijskih albumov, po katerih jih najbolje poznamo danes.

»Mislim, da so mladi danes petkrat bolj izpopolnjeni, vendar pri pojavu The Beatles obstaja določena družbena, intelektualna - celo filozofska - prvina v zvezi s tem, kdo so bili in kaj so predstavljali. Njihove skladbe so bile eno: zabavne, navdušujoče, omamne; vendar pa je pod tem skorajda vedno še nekaj več, nekaj neotipljivega.«- Ron Howard, režiser
_________________________________________________________

Četrtek, 13.4. ob 20.00, vstop prost
DAN OSVOBODITVE
Liberation Day
Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji
Norveška, Latvija,Velika Britanija, Slovenija, 2016, barvni, 100 minut
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=xDKOINl0L4I

Režija: Uģis Olte, Morten Traavik
Fotografija: Valdis Celmiņš, Sven-Erling Brusletto
Montaža: Gatis Belogrudovs, Uģis Olte
Glasba: Laibach
Nastopajo: Komite za kulturne odnose Demokratične ljudske republike Koreje, Laibach, Slavoj Žižek.
Distribucija: v Sloveniji Demiurg
Festivali, nagrade: IDFA, Amsterdam. Trst. FDF, Ljubljana
Podnapisi: slovenski

»Vsa umetnost je propaganda …«
- George Orwell
»… in vsa propaganda je umetnost.«
- Laibach

Pod ljubečim, a trdnim vodstvom dolgoletnega navdušenca je kultna skupina Laibach na presenečenje vsega sveta postala prvi tuji rock bend, ki je kadarkoli nastopil v Severni Koreji. Ob srečanju s strogo ideologijo in kulturnimi razlikami se skupina le s težavo prebija skozi šivankino uho cenzure, preden jo spustijo pred občinstvo, ki se še nikoli ni soočilo z alternativnim rokenrolom. Medtem na mejo med obema Korejama postavljajo propagandne zvočnike in odštevanje do začetka vojne se začne. Hribi oživijo … z zvoki glasbe.

zanimivosti
»Menim, da je Laibach v Severni Koreji najbolj fascinanten kulturni, ideološki in politični dogodek v 21. stoletju do sedaj.«
- Slavoj Žižek

Skupina Laibach je v Severni Koreji nastopila ob sedemdeseti obletnici dneva osvoboditve, ki obeležuje konec japonske kolonialne nadvlade.

Več o turneji: http://www.traavik.info/projects/laibach-the-liberation-day-tour/ 
Več o skupini Laibach: www.laibach.org

iz prve roke
»Mislim, da je Laibach edini bend, ki mu lahko uspe kaj takega [komunicirati s severnokorejskim režimom]. Kdo drug bi znal rokenrol združiti z glasbenim slogom, ki je blizu Severni Koreji? To je seveda poglavitni razlog, da sem izbral to skupino. Tamkajšnji ljudje česa podobnega še niso videli, hkrati pa zunanja podoba zasedbe, njihova zgodovina, ikonografija in seveda glasba vključujejo elemente, ki so jim znani. Ne le vojaške bobne in pompozne, bombastične orkestralne aranžmaje, ampak tudi besedila. Ko poslušamo njihovi pesmi Life is Life in One Vision /…/, se nam zdi, kot bi brali program Korejske delavske partije: 'When we all feel the power, we all give the best' ali 'One heart one soul just one solution'. /…./ Najlepše pri vsem tem je, da je Laibach presenetljiva, hkrati pa tudi precej logična izbira za prvi zahodni bend, ki je kadarkoli igral v Severni Koreji. Tudi to je paradoks. Zelo sem ponosen, da sem dogodek pripeljal v sistem, ki ni ravno navdušen nad paradoksi.«
- Morten Traavik

»Mislim, da je edini resnični zločin, ki ga lahko zagreši ustvarjalec takšnega filma, prikrojevanje resničnosti /…/. Naš edini zločin pa je bil morda, da smo k filmu pristopili igrivo; posnetkov in prikazanih dogodkov nismo vzeli preveč resno.«
- Uģis Olte

Vabljeni.

Facebook dogodek: